OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
6. velikonočna nedelja, 21.5.2017

Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih.

Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti,

če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. 

(1. pismo apostola Petra)

6_velikonocna.jpeg

Zdi se, da najbolj jasno sporočilo o upanju danes najdemo v Pismu apostola Petra. In res. Trditev, ki je uvod v to premišljevanje, nam takoj vzbudi vprašanje: Kaj je upanje, ki je v meni? V kaj upam? Morda bi bilo potrebno, da bi naredili čisto posebno vajo. Opisali bi nekaj glavnih dejanj zadnjih dni, četudi še tako preprosta dejanja. Kako sem poskrbel za svoje domače, bližnje, kako sem ravnal v službi, delal z denarjem, načrtoval dopust, porabljal čas? Vse to bi lahko opisali v preprostih besedah. In ko bi bilo vse to jasno zapisano na papirju, bi izpisali nekaj pomembnega. Kaj je bil namen vsega tega, vsakega posameznega dejanja? Kaj me žene? Zaradi česa sem nekaj naredil ali nečesa nisem? Zaradi pohlepa, zaradi preračunljivosti, užitka, strahu pred časno ali večno kaznijo? Sem nekaj naredil zato, ker sem se bal okolice in javnega mnenja? Me je bilo strah Boga? Ali pa sem delal vse to iz ljubezni do Boga.

Prav je, da znamo narediti tudi nekaj zase. Se usedemo ob morje, reko, nekam v naravo in samo uživamo mir. Pojemo dobro jed in klepetamo z bližnjim. Vse to je lepo in prav. Toda celoto mora vedno prežarjati misel, da je vse to zaradi Boga. Slišal sem že pričevanja ljudi, ki tarnajo, saj mnoga, dolga leta živijo iz nekakšnega občutka dolžnosti. Stvari delajo, ker morajo, in ne zato, ker bi jih želeli. Vse je ena sama suha in žalostna dolžnost, za katero se zdi, da ji je nemogoče ubežati. Bog nas včasih opogumi in nam da moč, da preživimo taka obdobja. Gotovo pa ni Božja volja, da bi vse življenje živeli v praznini svojega srca in samo iz nekega občutka dolžnosti.

Naj bo razlog za naše življenje upanje, ki ga prejemamo od Boga. Upanje, ki človeka razveseli in mu obogati sedanje življenje. Če človek namreč pred seboj vidi, da se bo njegovo življenje poglobilo, da bo raslo v Božji bližini in lepoti in bo na koncu koncev doseglo izpolnitev nebeške, večne in človekove lastne lepote v Bogu, potem se ta misel na čudovito prihodnost prenese tudi na sedanji čas, ga obarva in nam da zagon.

Spomnimo se sporočila knjige Razodetja: človeška zgodovina se kljub vsem strahotam ne bo utopila v noči samouničenja; Bog je ne pusti iztrgati iz svojih rok. Božje kaznovalne sodbe, velike muke, v katere je potopljeno človeštvo, niso uničevanje, temveč služijo rešitvi človeštva. Tudi ‘po Auschwitzu’, po najbolj tragičnih katastrofah zgodovine, ostane Bog Bog; ostane dober z neuničljivo dobroto. Bog ostane Odrešenik, v čigar rokah se prek njegove ljubezni preoblikuje človekovo rušilno in grozotno početje. Človek ni edini ustvarjalec zgodovine, in zato smrt v njej nima zadnje besede. Dejstvo, da obstaja drugi Ustvarjalec, edino to je trdno in varno sidro upanja, ki je močnejše in stvarnejše kot vse strahote sveta. (Papež Benedikt XVI.) Vera v to, da živimo v varnih Božjih rokah, je največji in najboljši temelj našega upanja. In to upanje se uresničuje.

Zanimiv zgled je Marija. Njeno življenje je že na začetku obarvano tako, da je polno upanja. Toda Marija je že prestopila prag upanja. Zato živi tako veselo in pogumno vero. Dvakrat je blagoslovljena. S tem, da sprejema, da je njena življenjska pot takšna, po kakršni Bog hodi z njo, in s tem, kar bo prejela ob koncu, v nebesih. Marija nam tako daje jasno sporočilo, da tudi v našem življenju Bog vidno (so)deluje.

p. Bogdan Rus



Zadnja sprememba ( torek, 23. maj 2017 )
 
5. velikonočna nedelja, 14.5.2017
5_velikonocna_1.jpeg

Prvo Petrovo pismo pravi, da je Jezus vogelni kamen našega misijona. Smo različni, živi kamni: kamen zbuja misel na krstno duhovništvo. Povprečen kamen, ki se zlije s svojo vrsto, se zaključi z vogelnim kamnom. Nesimetrični kamni zapolnijo odprtine in s tem kažejo na sodelovanje. Kamen iz plasti kot peščenjak je kot vera, ki se je sčasoma usedla v družino in ki je prišla iz milosti zakramentov in dejavnega življenja v župniji. Noben kamen ni popoln, vsak kamen pa ima edinstveno nalogo. Vemo, da so vsi živi kamni poklicani, da bi bili vgrajeni v duhovno hišo, ki je sprejemljiva Bogu. Vsi so nepogrešljivi deli misijona.

To, da sledimo besedi, po kateri je živel Jezus Kristus, nam omogoča, da bomo živi kamni, ki bodo zgrajeni na vogelnem kamnu, da bi gradili Božje kraljestvo in ne bi zapadli v sebičnost brez življenja. Ko zanemarimo besedo, nas to loči od Božje ljubezni, odstrani nas od Božjega miru, razmeji nas od Božje milosti in nas vodi do strahu, nepotešljivega iskanja in pomanjkanja smisla v življenju. Ko se to zgodi, poslanstvo trpi.

Zgled ponižnega služenja nam je lahko gotovo devica Marija. Ko prihajamo na Sveto Goro, je to lahko ena od osrednjih misli: kako je Marija svoje tiho in preprosto poslanstvo živela polno in z velikim pogumom, Bog pa je to poslanstvo naredil za znamenje za ves svet.

Resnična je beseda: Nepogrešljivi smo. Morda bo moral vsakdo od nas jutri, že prav kmalu v svoji župniji vzeti v roko Sveto Pismo in ga prebrati, ker ne bo drugega, da bi bral, morda ne bo duhovnika, da bi maševal. Zato že danes naše poslanstvo poslušanja zaživimo z velikim veseljem, da se bodo ob našem veselju lahko v prihodnosti obogatili mnogi.

p. Bogdan Rus

Zadnja sprememba ( nedelja, 14. maj 2017 )
 
4. velikonočna nedelja, 7.5.2017

Posnemaj Kristusa

Če je v Jezusovem času želel obrtnik prenesti svojo obrt na svojega otroka, se je ta proces začel zgodaj in se je nadaljeval, dokler otrok ni bil sposoben uporabljati očetovega orodja. Do takrat se je tako vadil v umetnosti posnemanja kretenj, gibov in prijemov svojega očeta, da se je očetovo obrabljeno orodje prilegalo njegovi roki kakor rokavice. Če se je kdo učil drugačne tehnike, se mu je zdelo orodje te družine nerodno, ker pa so šla orodja iz roda v rod, se je vsak delavec počutil resnično v stiku z družinsko tradicijo.

Ta proces je podoben Petrovemu predlogu kristjanom, kaj naj delajo, da bi posnemali Kristusa. Ko Peter govori o odzivu na nepravično preganjanje, za hojo po Jezusovih stopinjah uporablja grško besedo, ki v resnici opisuje natančen proces opazovanja črk, ko se nekdo uči pisati. Ko se učenci učijo oblikovati svoje obnašanje po vzoru njihovega učitelja, jim svetuje dolgoročno zbranost in predanost.

Peter podrobno opisuje, kako naj učenci posnemajo Kristusa. Opogumlja jih, naj premišljujejo, kako je Kristus zavrnil, da bi bil ujet v vzorec obnašanja, ki vrne z enakim in kako ni grozil svojim preganjalcem. To je skoraj enako, kot če bi Peter rekel: “V tem svetu ne morete preživeti brez vzorov, zato se jih začnite zavedati in izberite vzore, ki vplivajo ali celo določajo vaš način življenja.” Ko to uči, Peter doda, kar je pridigal na binkošti, ko je spodbujal ljudi, da bi se dali krstiti v Jezusovo ime, da bi bili rešeni iz “pokvarjenega rodu”.

Ne da bi uporabljal besednjak 21. stoletja, je Peter spodbujal svojo skupnost, da bi bila nad kulturo tedanjega časa in bi uresničevala nenasilje, h kateremu poziva tudi papež Frančišek v svojem sporočilu za svetovni dan miru 2017. Papež Frančišek nas vzpodbuja, naj “gojimo nenasilje v naših najbolj osebnih mislih in vrednotah.” Kako bi lahko to storili drugače kot s posnemanjem Kristusa? V okrožnici “Veselje evangelija” je papež Frančišek navajal svojega predhodnika Benedikta, ko je rekel: “Na začetku krščanstva ni etična odločitev ali kakšna velika ideja, temveč je srečanje z dogodkom, z Osebo, ki daje našemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev.”

Peter je v svojem prvem pismu poudaril, da nobena filozofija, nobeno politično gibanje ni sposobno vzdrževati dela za mir na dolgi rok. Nenasilje je preroško, navidez pa tako nestabilno in neuspešno, da ga ni mogoče zadržati brez pomoči Božje milosti. Ta milost prihaja h Kristjanom po veri v Jezusa Kristusa. Papež Frančišek je v svojem sporočilu za mir leta 2017 rekel: “Kdorkoli sprejme Jezusovo dobro novico, je sposoben zaznavati nasilje in je lahko ozdravljen z Božjo milostjo, obenem pa postaja orodje odpuščanja.” Kakor Peter, ki je spoznal, da so bili on in njegovi družabniki slabotni učenci, nas Frančišek ne kliče, naj bomo popolni, ampak naj se zavedamo nasilja znotraj nas ter dejstva, da lahko nasilje preobrazimo v Kristusovo delo. Ko nas Peter spomni, da je Kristus nosil naše grehe, nakazuje, da je Kristus sprejel zlo, ki se je zgrnilo nanj, ne da bi postal del njega. To je svoboda, ki jo ponuja svojim učencem, milost, ki se lahko dotakne zla, ne da bi mu podlegla.

V navdušenju prve velike noči so prvi kristjani verjeli, da je vse mogoče. Živeli in oznanjevali so Jezusovo sporočilo, celo za ceno svojega življenja. Imeli so dovolj vere, da so posnemali Kristusa, kako je prenašal greh sveta, in zaupali, da življenje in ljubezen zmagujeta nad vsako obliko smrti. Papež Frančišek nam ponuja trdne zglede, kako lahko enako ravnamo v našem času. Vabi svoje učence, da bi živeli blagre v vsakdanjem delu ali pa pokazali usmiljenje s tem, da “zavrnejo izključevanje (»škartiranje«) ljudi, uničevanje okolja ali zmago za vsako ceno.” (Svetovni dan miru 2017). Spodbuja nas, da bi se znali “odločati se za solidarnost, ki je slog za ustvarjanje zgodovine in vzpostavljanje družbenega prijateljstva,” ko pokaže, da “je edinost močnejša in bolj plodovita kot konflikt.”

Prvega januarja 2017 je papež govoril v našem imenu in rekel: “Obljubljam pomoč Cerkve v vsakem naporu, da bi gradili mir skozi dejavno in domiselno nenasilje.” Mi smo Cerkev. Papež Frančišek ni naredil nič drugega kot položil dejavno sodobno vsebino na Jezusovo zapoved, naj gremo po vsem svetu in oznanjujemo evangelij. Ne bomo se motili, če bomo menili, da je poslanstvo posnemanja Jezusa in razširjanja njegove nenasilne poti srečevanja zla danes bolj nujna, kot v kateremkoli trenutku zgodovine. Pustil nam je svoje orodje in navdihnil mnoge naše prednike, da bi ga uporabili. Oni so nam ga izročili in naš svet čaka pomoč, ki je bila obljubljena. 


Avtor: Mary McGlone

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: p. Bogdan Rus


Zadnja sprememba ( sobota, 06. maj 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 763