OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
33. nedelja med letom, 17.11.2019

Kdor noče delati, naj tudi ne jé

Mal 3,19-20; 2 Tes 3,7-12; Lk 21,5-19

Današnji evangelij je del znanih govorov o koncu sveta, ki so značilni za zadnje nedelje bogoslužnega leta. Zdi se, da so bili v eni od prvih krščanskih skupnosti v Tesalonikah verniki, ki so iz teh Jezusovih govorov naredili napačen sklep: nesmiselno se je truditi, nesmiselno je delati in pridelovati, kajti vse mineva; bolje je živeti iz dneva v dan in ne sprejemati odgovornosti na daljši rok; dovolj je, če poskrbimo zgolj za skromno preživetje. Takim odgovarja sv. Pavel v drugem berilu, ki mu bomo tokrat namenili naše razmišljanje:

»Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v tišini delajo in jedo svoj kruh«.

Na začetku odlomka sv. Pavel opozarja na svoj osebni zgled, ko pravi, da ni jedel svojega kruha zastonj, ampak da je noč in dan naporno delal, da ne bi bil nikomur v breme. Spominja tudi na navodilo, ki ga je dal kristjanom v Tesalonikah, ko je bil med njimi:

»Kdor noče delati, naj tudi ne jé«.

Vemo, da je Pavel res delal (bil je tkalec šotorov), tako da je uspel s svojim delom pomagati tudi nekaterim bratom v potrebi (prim. Apd 20,34 sl.). To je bila za takratne ljudi novost. Kultura, ki so ji pripadali, je zaničevala ročno delo, to naj bi bilo za človeka poniževalno, zato so ga prepuščali sužnjem in neukim ljudem. Pavel pa ima za seboj drugo, svetopisemsko kulturo, ki mu ponuja zelo drugačne primere glede tega vprašanja. Prva stran Svetega pisma predstavlja Boga, kot zgled dela: Bog šest dni dela in sedmi dan počiva ter tako simbolično vzpostavlja zakon dela in počitka. Vse to se zgodi, preden je v Svetem pismu govora o grehu. Delo je torej človeku naravno, ne pa posledica greha in kazen.

Ročno delo ima enako dostojanstvo kakor umsko in duhovno. Jezus sam se kakšnih dvajset let posveča prvemu (predpostavljamo, da naj bi začel delati, ko je imel okoli trinajst let) in samo par let se je posvečal drugemu, ki ga on sam pomenljivo imenuje delo, ki mu ga je zaupal Oče, da ga izvrši na svetu (prim. Jn 4,34; 6,29; 17,4).

Zadnja sprememba ( nedelja, 17. november 2019 )
Preberite več...
 
32. nedelja med letom, 10.11.2019

Bog ni Bog mrtvih

2 Mkb 7,1-2.9-14; 2 Tes 2,16-3,5; Lk 20,27-38

Danes sklepamo teden, v katerem smo se spominjali naših dragih rajnih in Božja beseda nam ob tej priložnosti spregovori nekaj zelo pomembnega prav glede tega vprašanja.

Nekega dne so prišli k Jezusu nekateri saduceji z namenom, da bi se posmehovali nauku o vstajenju od mrtvih (za razliko od drugih verskih skupin tistega časa, saduceji niso verovali v angele in v vstajenje od mrtvih). Pripovedovali so mu zgodbo, za katero ne vemo, ali je bila resnična ali izmišljena. Neka ženska se je poročila z moškim, ki je umrl, ne da bi zapustil potomstvo. Iz spoštovanja do Mojzesove postave jo je za ženo vzel njegov brat, ki ga je zadela ista usoda; tako se je zgodilo tudi s preostalimi petimi brati, dokler ni končno umrla tudi žena. In sedaj je tu zahrbtno vprašanje: komu od sedmih bratov bo pripadla ta žena ob vstajenju?

V odgovoru Jezus znova potrdi predvsem dejstvo vstajenja in istočasno popravi materialistično in karikirano predstavo, ki so jo imeli saduceji:

»Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja«.

Jezus nam tukaj poda krščansko predstavo o onstranstvu, ki se zelo razlikuje od tiste, ki je zaznamovala nekatera verovanja. Večna blaženost ni preprosto potenciranje in podaljševanje tuzemskega veselja, ki vključuje telesne užitke in obilno obloženo mizo. Drugo življenje je resnično »drugo« življenje, kakovostno je drugačno. Zagotovo je izpolnitev vseh pričakovanj, ki jih ima človek tu na zemlji (in še neskončno več), toda na drugi ravni. Je blažena potopitev v ocean Božje ljubezni in sreče, ki nima ne obrežja, ne dna.

To ne pomeni, da bodo zemeljske vezi (med zakonci, med starši in otroci, med prijatelji) pozabljene in da sploh ne bodo več obstajale. Te vezi bodo še veliko intenzivnejše in čistejše, česar tu na zemlji še slutiti ne moremo, použite bodo na duhovni ravni. Odnos med poročenimi in vse druge človeške izkušnje občestva in ljubezni so le stopnice, po katerih bomo prišli do tiste polnosti. »Simbol« nima več pomena tam, kjer je že »resničnost«. Ladja, ki po splovitvi zapluje na odprto morje, ne vleče s seboj vsega tistega oklepa, ki je bilo potrebno, ko so jo gradili. Sv. Pavel vse to oriše s primerom semena:

Kar ti seješ, ne oživi, če ne umre. In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali česa drugega … Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja duševno telo, obstaja tudi duhovno« (1 Kor 15,35.42-44).

Vse evangeljske besede odgovarjajo na človekova globoka vprašanja in potrebe, toda ta o vstajenju in večnem življenju morda najbolj od vseh drugih. Mislim, da nihče, niti ateist, ko se sooči z izgubo dragega človeka, ne more zaobiti vprašanja: »Je res vsega konec ali pa je nekaj po smrti?«.

 

Zadnja sprememba ( sobota, 09. november 2019 )
Preberite več...
 
Oznanila 31. nedelja med letom, 3.11.2019

Zahvalna nedelja

Popoldne ob 15.00  molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda.

Spoštovani in dragi prijatelji Svete Gore!

Zahvalna nedelja je dan, ko želimo izreči iskreno zahvalo vsem, s katerimi delimo svoje življenjske trenutke, svoje veselje in žalost, svoje uspehe in načrtovanja. Najprej smo hvaležni Bogu, ki nas je v življenje poklical, potem pa seveda vsem Vam, s katerimi se srečujemo na različne načine.

Tisto, za kar bi se Vam radi najprej zahvalili, sta Vaše veliko zaupanje in velikodušnost, ki se kaže na različne načine, najprej v Vaši prisotnosti, potem pa tudi v mnogoterih darovih, ki nam jih namenjate, bodisi v obliki denarne podpore ali drugih materialnih darov, bodisi s sodelovanjem pri bogoslužju, s petjem, igranjem, krašenjem, čiščenjem, redarstvom, dežuranjem v marijanskem muzeju ter ob razstavi jaslic in pirhov in z drugimi oblikami solidarnosti z našim pastoralnim delom. Še bolj pa smo Vam hvaležni za duhovno podporo, za vse Vaše molitve, dobra dela in mašne daritve, s katerimi naše delo izročate Bogu in Materi Mariji. V imenu vse samostanske skupnosti se Vam za vse to iskreno in iz srca zahvaljujem.

Karkoli je na svetu dobrega, nosi pečat večnosti in pripada Bogu, zato smo prepričani, da bo Bog vse dobro, ki ga storite, stoterno nagradil in se Vam izkazal plačnik tam, kjer ga najbolj potrebujete. 

Še enkrat iskren Bog lonaj!  Naj Vas vedno in povsod spremlja Božji blagoslov!

Zadnja sprememba ( nedelja, 03. november 2019 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 907