OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
16. nedelja med letom

SVARILO PRED ČISTILNIMI AKCIJAMI
Mdr 12,13.16-19; Rim 8,26-27; Mt 13,24-43.


Ta evangelij je v zgodovini krščanstva odločilno prispeval, da se je razvila ideja strpnosti (tolerance). Saj nova drža služabnikov obstaja prav v tem, da so potrpežljivi, da niso nedejavni, temveč skrbijo za pšenico, a je pri tem ne uničijo. To je drža, ki izraža, da verujemo v Boga, ki sam čaka, ki ima potrpljenje, ki lahko gleda, kako se ljudje razvijajo. To je vera, da se življenje razvija, manj pod prisilo in nasiljem kot v ljubezni, ki spoštuje svobodo … Kdor veruje, je potencialen graditelj miru. Tako bi se lahko naš odgovor glasil kot upanje. Kdor veruje v Boga, Očeta Jezusa Kristusa, je tisti, ki se lahko umiri, ker Bog daje svojemu soncu, da vzhaja na hudobnimi in dobrimi.
OD KOD ZLO? Na nekem otoku je življenje teklo lepo in mirno in ljudje so radi tam živeli. Toda naenkrat se je to spremenilo in pošteni ljudje so se jezili nad majhno skupino, ki je povzročala težave. Sklenili so, da jo bodo zbrali na posebnem delu otoka in jo ogradili z visoko ograjo, da ne bo mogla več povzročati zla. Ločevanje se je začelo, a nastopile so težave. Najprej, kako odkriti nepridiprave? Ljudje so se upirali in niso hoteli, da bi jih imeli za slabe. Družine so postale razbite, otroci sirote in prijatelji ločeni. Na eni strani pregrade so se tako znašli slabi, na drugi strani pa dobri ljudje.
Na otoku je živel tudi sveti mož Anton. Poštenim ljudem se je zdelo naravno, da bo ostal na njihovi strani pregrade, a si je izbral bivališče med slabšimi ljudmi. Svoj korak je ljudem takole razložil: »Menite, da ste nedolžni in da so vsi drugi utelešeni hudobci. Kdo lahko odloči, kateri človek je dober in kateri slab? Kdo od nas lahko reče, da v njem ni nobene hudobije in da nismo nikoli naredili česa slabega? Prav stvari, ki jih obsojate pri drugih, imate tudi vi sami. Ko ste svoje brate in sestre zavrnili in jim odrekli možnost odrešenja, ste zagrešili veliko napako. Jaz pa sem na tej strani pregrade tudi zato, ker sem sam grešnik.« S takimi besedami jih je odvrnil od njihovih načrtov in podrli so pregrado (Drobne zgodbe za dušo, 29).

16_navadna.gif
Pustite, naj  oboje skupaj raste do žetve (30) podobno kot Anton odgovarja Gospod v evangeliju tistim, ki predlagajo, da bi izruvali plevel, ki raste med žitom. Prilika iz evangelija nas spominja na kruto resnico našega življenja, da se Božja beseda vedno srečuje z ovirami, ki ogrožajo njeno rast. Dobro mora vedno računati na svojega zajedalca – zlo. 
Duhovnik je pripovedoval, koliko je vložil v vzgojo mladih. Prirejal je zanje srečanja, jih vodil na duhovne vaje, šel z njimi na počitnice … Pa je v skupino prišel samo eden, ki je začel razdirati njegovo delo. Speljeval je mlade drugam in uničeval njegovo delo. Sovražnik vedno seje zlo. Koliko staršev bi znalo veliko povedati o podobni izkušnji! In kako hitro in lahko se zaseje slabo seme!
Zlo pa ni samo zunaj naše skupnosti, ampak tudi v skupnosti sami in celo v srcu vsakega. Številni ljudje vi danes radi videli, da bi bila krščanska skupnost Cerkev, popolna in brez napak. Pa, žal ni. Vsak človek je bojno polje, kjer Gospod skrbno seje dobro, sovražnik pa zvijačno seje zlo. Zato tudi v priliki nastopa dvojnost semen (dobro, zlo), dvojnost sejalcev (Gospod in sovražnik) in dvojna možnost rešitve (pustiti in izruvati ljuljko). Velja tudi: bolj kot si kdo prizadeva za dobro, bolj se sovražnik trudi, da seje zlo. Kako samo »uživajo« nasprotniki Cerkve, če kdo njenih članov greši!
Vzemimo današnjo Cerkev – ali bi smeli trditi, da je v njej samo pšenica, pšenica brez plevela, brez ljuljke? Mirno lahko rečemo, da take Cerkve nikoli ni bilo. V podobi rečeno – med pšenico je vedno nekaj plevela; nemalokrat kar precej ali celo preveč. Toda radikalna čiščenja, čistilna akcije, niso v skladu z Jezusovim evangelijem. Tam je rečeno: Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve (Mt 13,30). Dokončna sodba o tem, kaj je bilo pšenica in kaj ljuljka, gre Bogu.
 
Danes nas Pavel v 2. berilu opogumlja (Rim 8,26-27).

Zadnja sprememba ( sobota, 19. julij 2014 )
 
15. navadna nedelja – A – (Mt 13,1-23) (13. 7. 2014)
Nekega dne je Kristusova beseda prišla do nas in smo jo sprejeli kot izvir življenja. Začela je hraniti naše življenje, njen smisel, pomen, lepoto. Ta hrana je za nas bistvena, kot je veter potreben, da na vodi poriva ladjo na jadra. Kristusova beseda daje notranjo moč, da bi njegov učenec dospel do pristanišča in bi v srca ljudi prinesel veselje. 
Tam, kjer je Kristusova beseda sprejeta in pade na dobra tla človekovega srca, ki je zanjo ustvarjeno, se zgodi notranja sprememba v posamezniku in v skupnosti, in vsi skupaj se krepimo v območju ljubezni in miru. Tako so naša srca obvarovana pred propadanjem in pokvarjenostjo.
 
15_navadna.jpg
Več časa posvetimo sprejemanju Sejalčeve Besede, bolj postajamo ljudje, ki nas Božje življenje v globinah preplavlja. Bolj ko dopustimo, da nas Bog po svoji Besedi nagovori, lažje bo Bog z nami zgradil svojo Cerkev.
V Jezusu Kristus je Bog »šel ven«, da bi z Besedo posejal zemljo, človeštvo. Seme je Božja Beseda, je Kristus sam. Izraža nam vso Božjo ljubezen do sveta. Bog seje neverjetno radodarno. Hoče priti do vseh ljudi, v vseh možnih »terenih« (razpoložljivostih src zanj), tudi do najbolj obupanih. 
V Jezusu nam Bog daje ne le navadne besede za zemljo, marveč predvsem Besede večnega življenja.
V vsakem našem srcu so štirje temeljni tereni: trdo srce (utečenosti, rutin, vsi tako delajo, zaprtost pred resnico in novostjo), ki zavrača Božjo Besedo in se zanjo ne zanima. Potem je v nas teren brez globine (porvršnost, izumetničenost, želja, da bi le uživali, kratkotrajna navdušenost, važno, da uživam, mi je lepo in to je vse, kratkotrajno veselje in navdušenje brez globokih korenin osebnega odnosa z Besedo). Tretji teren našega srca je zemlja s slabimi travami. Takšni smo takrat, ko v nas prevladujejo skrbi za življenje in zapeljivost zemeljskega bogastva (v vseh možnih izrazih in oblikah). To so zanke, ki nas oddaljujejo od Boga. In končno je v nas dobra (original govori o lepi) zemlja. Seme lahko v njej požene korenine in se razvija. To je človek (pozoren) – poslušalec, ki je odprt za Božjo Besedo in se z Njo hrani vsakodnevno in jo vse svoje življenje v skladu z darom in močjo, ki jo ima, uresničuje. Stoterni sadovi te lepe zemlje so: spreobračanje k Bogu, preobrazba celotnega in celega življenja. Ti lahko rečejo: »Gospod, njegova Beseda, je spremenila moje življenje«. V teh deluje z vso močjo Sveti Duh in kjer On deluje, tam so sadovi presenetljivi in izredno obilni. 
Preobraženi v Besedi, v dobri zemlji našega srca, smo poslani kot misijonarji, da gremo k vernim in nevernim, da bi na terenu njihovega srca Beseda rojevala sadove in jih preobražala. Verjameš to? Si pripravljen in razpoložen, da te Beseda preobrazi in da postaneš njen glasnik?
Zadnja sprememba ( sobota, 12. julij 2014 )
 
OBISK DVEH PREDSEDNIK NA SVETI GORI
pahor_napolitano.jpg
V ponedeljek, 07. Julija 2014, okrog 10.20 bosta prišla na Sveto Goro predsednik Italije, g. Giorgio Napolitano, in predsednik Slovenije, g. Borut Pahor, - kot nosilca miru in sloge.  
Ob tej priložnosti bo pred baziliko postavljena klop s spominskim obeležjem MIR. 
Oba predsednika bosta po sprejemu v kratkem nagovoru spodbudila navzoče in po medijih državljane obeh republik.
Urad predsednika Slovenije vabi tiste, ki morejo, da se tega zgodovinsko pomembnega in spominskega srečanja državnikov udeležijo. 

Mir in dobro!

Zadnja sprememba ( nedelja, 06. julij 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 573