OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Vabilo za sodelovanje na razstavi jaslic na Sveti Gori
Spoštovani!

V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori že razmišljamo o letošnji razstavi jaslic, ki bo že 13. razstava jaslic z mednarodno udeležbo. Zato vas, spoštovani/a jasličar/-ka, lepo prosimo za vašo udeležbo in vabimo k sodelovanju.

Odprtje 13. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo bo v nedeljo, 21. decembra
2014, ob 15. uri s krajšim kulturnim programom v kapeli prikazanja in blagoslov jaslic v Frančiškovi dvorani.
Po odprtju razstave ste povabljeni na zakusko in druženje v samostansko obednico. Razstava bo odprta do 11. januarja 2015. Želeli bi, da bi za zadnji dan razstave vaše jaslice še ostale na Sveti Gori zaradi velikega števila obiskovalcev.

Prosimo vas, da nam z izpolnjeno prijavnico do 15. novembra  sporočite, ali boste sodelovali na razstavi  in nam jaslice dostavite najkasneje do nedelje, 14. decembra 2014.   Kakor prejšnja leta bo za razstavljalce z Gorenjske  in drugih krajev tudi letos zbirno mesto za jaslice v Frančiškanskem samostanu na Brezjah do 8. decembra 2014. Kdor ne bi mogel dostaviti jaslic osebno ali po pošti, naj nam sporoči.

Zaradi nemotene priprave razstave vas prosimo, da upoštevate rok za dostavo jaslic.

Organizator razstave jaslic je Frančiškanski samostan Sveta Gora in Domus Gratiae  v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra.

V upanju, da se boste odzvali povabilu k sodelovanju, se vam prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Mir in dobro!
 
p. Pepi Lebreht 
Gvardijan
 

Zadnja sprememba ( torek, 21. oktober 2014 )
 
29. nedelja med letom - misijonska nedelja: Mt 22, 15-21
"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Od l. 6 po Kr.. so rimski okupatorji v Izraelu pobirali glavarino. Je imel rimski cesar pravico zahtevati ta davek od Božjega ljudstva? To vprašanje je sporno tako iz verskega kot iz političnega vidika. 
 
29_nedelja_med_letom_1.jpg
V deželi, kjer močni judovski nacionalizem sprejema podrejanje tuji oblasti tragično in nadvse sovražno, pa je to vprašanje nevarno. Kajti ne glede na to, kako Jezus odgovori, je v nevarnosti, da ga razglasijo ali za radikalnega nacionalista, ki zavrača plačilo dajatev cesarju ali pa da izgubi svojo religiozno avtoriteto kot rabi, če davek odobrava.

"Hinavci" reče Jezus in z jasno zahtevo zaključi debato: "Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Oni, katerih torbe so polne cesarjevega denarja, so de facto že priznali cesarjevo nadvlado. Vendar Bog in cesar nikdar ne moreta biti enakovredna tekmeca. Ravni sta popolnoma različni. Tudi pri priznavanju cesarjevega davka je potrebno imeti Boga za tistega, kateremu pripada dejanska pokorščina. Vsaka posvetna moč je minljiva, le Božje kraljestvo je trajno in večno. Zaradi tega je Bog sam odločilna instanca, po kateri se moramo ravnati. Kajti Božja oblast ne zahteva človeških materialnih dobrin, temveč kliče samega človeka.

"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." S tem ko Jezus tem, ki ga sprašujejo, ne odgovori s pričakovanim da ali ne, nam da misliti, da gre pri tem za veliko bolj bistvene stvari kot za vprašanje davkov. Gre za to, da je potrebno v vsakem primeru bolj slediti Bogu kot ljudem. 
29_nedelja_med_letom_2.jpg
Kako to konkretno doseči v vseh možnih situacijah, v Svetem pismu ni končnih receptov. Prav tako nas Jezus ne razbremeni odločitve, kaj je prav in kaj ne. 
Če želimo začutiti, kaj je dovoljeno, lahko na to vprašanje odgovorimo na osnovi naše vere, našega védenja in vesti. Ne obstaja samo en pravilni da in samo en pravilni ne. Kateri odgovor je pravilen v konkretnem vprašanju, bo raslo in zorelo v nas. 

Kdor daje Bogu tisto, kar Bogu pripada – svoje srce, svojo pozornost, svoje notranje in zunanje uho, temu se bo razkril odgovor tudi na včasih težka in kontroverzna vprašanja.

"Dajte Bogu, kar je Božjega!" – tu se spontano postavi vprašanje – kaj pripada Bogu? Če pripada davek cesarju, kaj pripada Bogu? Odgovor se lahko glasi le – Bog je prisoten povsod, saj je stvarnik in je vse ustvarjeno po njem. Če je Bog prisoten povsod, potem pripada tudi Bogu vse, predvsem vsak izmed nas. Denar je danes takšen, jutri drugačen. Božja prisotnost v stvarstvu pa ostaja enaka. Zaradi tega se lahko zanesemo le Nanj, zaradi tega smo lahko le Njemu nekaj "dolžni".

Zadnja sprememba ( sobota, 18. oktober 2014 )
 
28. nedelja med letom – A – (Iz 25, 6-10a; Flp 4, 12-14.19-20; Mt 22, 1-14)
28_navadna.jpg
Vsi trije svetopisemski odlomki današnjega dne, se osredotočijo na vrsto osebnih drž in izkušenj, ki so vse bistveno povezane z našo krščansko vero, hkrati pa nas vabijo, da preverimo, v kolikšni meri so te drže prisotne v našem življenju.

Če se vživimo v razpoloženje prvega berila, lahko začutimo kar nekaj tolažbe, upanja in hvaležnosti, ki se odražajo v tem odlomku. Ali zaznamo tudi v našem življenju trenutke, ko Bog odpravi našo žalost in nam pripravi slavnostno pojedino? Ali lahko občutijo in izkusijo to svetopisemsko prispodobo veselja, preko naše drže, tudi drugi ljudje?

V drugem berilu lahko občutimo del Pavlove umirjenosti in zaupanja. Naštevanje njegovih osebnih izkušenj nam da slutiti, da mu življenjska umetnost duhovne ravnodušnosti (t.j. sposobnost, da ostane v žalosti in veselju enako suveren in umirjen) ni bila položena v zibko.

Kdor pozna Pavlovo osebnost iz drugih svetopisemskih sporočil, vé tudi, da je moral biti to zanj težak proces učenja, da je osvojil takšno držo.

Kako lahko, oziroma, kako težko nam je sprejeti različne življenjske danosti z umirjenostjo in s polno zaupanja? Smo tudi mi pripravljeni na dolgo vadbo, težavno borbo, vedno nove začetke, da bi se približali takšni osebni drži?
Bistvena evangelijska sporočila morda niso tako zelo očitna. Tu se srečamo s priliko o kraljevski svatbi, ki ker nas vabi, da odkrijemo njen skrit smisel. Na to kaže uvodni stavek: "Nebeško kraljestvo je podobno…" To ni preprosta svatba, temveč tisto končno slavje celostnega odrešenja, katerega omenja že prvo berilo. 

Slavje, na katerega so povabljeni vsi ljudje, za katere ni pomembno, kateri kulturi ali religiji, državi ali narodu pripadajo. Da, niti to ni pomembno, če se glede na človeška merila štejejo za hudobne ali dobre. 

Kaj nam s tem evangelij sporoča drugega, kot da si Bog želi praznovati veselo slavje z nami, s točno takimi kot smo, skupaj z vsemi našimi slabostmi, našimi nemočmi in z našimi ponavljajočimi neuspehi? 

Bog nas vabi, pa vendar nas nikoli ne sili. Božje povabilo je mišljeno kot darilo za naše odrešenje, če ga bomo sprejeli, pa je prepuščeno naši popolnoma osebni odločitvi. 

Iz tega je tudi razvidno, katere krščanske osebne drže nam želi približati ta svetopisemski odlomek – čuječnost za naše odločitve in zavest o odgovornosti, da s svojimi odločitvami in njihovimi posledicami sooblikujemo naše življenje in svet – v odrešenje ali v pogubo. 
Vprašanja za nas, ki odzvanjajo v tem svetopisemskem odlomku, se odkrivajo sama od sebe – kako odgovarjamo na Božje povabilo? 

Kateri opravičila nam pridejo na misel? Kaj nam je bolj pomembno? Za kaj si vzamemo čas? Na katerih svatbah želimo plesati?

Glede na to, če temu klicu sledimo ali ne in če sledeč temu klicu naš odnos oblikujemo v skladu z Jezusovim sporočilom in dejanji, se bo to prepoznalo iz tega, kar izžarevamo.

"Kristjan je človek, v čigar bližini je lahko verjeti v Boga." Ali lahko to drugi rečejo o nas?

Zadnja sprememba ( nedelja, 12. oktober 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 590